(4 glasov, povprečje: 5.00 od 5)

 Loading ...

27 komentarjev to “Porodnišnica Ljubljana”

• Sinalda Says:
  marec 12th, 2009 at 6:13 popldne

  Za porodnišnico v Ljubljani same pohvale, tam sam rodila 2 otroka in moram reči da mi je bilo super, ja res je da je kakšna sestra bolj prijazna od druge ampak nič hudega.
  lep pozdrav

• veni Says:
  marec 30th, 2009 at 9:07 dopoldne

  Porodnišnica Ljubljana je ena proizvodnja, tam si številka, če i
  imeti moraš veliko srečo da naletiš na prijazno babico.
  Imela sem zelo travmatičen porod zaradi babic in hladnih
  zdravnikov. Glede naravnega poroda so zelo v zaostanku, še v so
  v socializmu, zelo neradi kaj ugodijo, razen če prisostvuje ba
  babica, ki jo rezerviraš preko poznanstva. Bolje, da jo
  razdelijo na več manjših porodnišnic v Ljubljani v obliki
  porodnih centrov in da zaposlijo zeloo prijazno in sočutno
  osebje, torej da se zavedajo, da sem tam rojeva življenje.
  Drugače je katastrofalna porodnišnica, slabo.

• Triči Says:
  april 29th, 2009 at 1:38 popldne

  Porodnišnico si sami izberemo! Obakrat sem rodila v Ljubljani, po naključju obakrat ob pomoči babice Marije. Čudoviti spomini na zelo prijetno obojestransko sodelovanje, kot bi se poznali že od prej, pa se nisva. Ne bom je pozabila. Razmišljam, da bi ji poslala fotografiji, da bi videla kakšna sta zdaj moja fanta. Bilo je potem le malce pomanjkanja materiala (vložkov…), ampak so bile absolutno elastične sestre, pripravljene svetovati… Če smo vsi normalni, se da vse zmenit. Zaradi zdravja ne morem več, ampak v tretje bi šla spet v Ljubljansko Porodnišnico.

• Dr.david Says:
  maj 27th, 2009 at 7:49 dopoldne

  Lp.
  27.05.09 veliko hodim po mestu Ljubljana in upazujem
  lepa dekleta…nakar uvidim,da imajo polni trebušček…
  Letos 2009 se mi zdi,da bo padel rekord v naraščaju
  kljub recesiji skoraj na vseh področjih le tega
  področja ni zajela.Bolj je krizzia,več je otrok?

• ursi Says:
  julij 1st, 2009 at 9:57 popldne

  v ljubljanski porodnišnici sem rodila dvakrat s carskim rezom,lahko dam same pohvale,še posebno babici slavi alič,ki je vse lepo organizirala in porodničarju in hkrati mojem ginekologu dr gorazdu kavšku,ki mi je vedno pripravljen vse razložiti,kar me zanima,res super,super

• simona Says:
  julij 31st, 2009 at 11:08 popldne

  Jaz sem tudi rodila 2 v lj porod.in imam super iskušnje in nepozabne t.enutke.Oseje in zdravniki so krasni intenzivna pa sploh.same

• simona Says:
  julij 31st, 2009 at 11:12 popldne

  Osebje in zdravniki so 1 liga v lj.porod.

• saška Says:
  avgust 2nd, 2009 at 6:37 popldne

  tudi jaz imam z Ljubljansko porodnišnico super izkušnje; tako z babco, zdravniki in sestrami. po porodu sem bila čisto fuč in se je sestra sama ponudila, da mi pomaga.

• mara Says:
  avgust 6th, 2009 at 10:05 dopoldne

  Rada bi se zahvalila sestri VESNI, ki je 05.08.2009 zvečer končala s službenimi obveznostmi in je kljub temu bila pripravljena odnesti voščilnico na oddelek ob rojstvu otroka (prostor za informacije je bil v večernih urah že zaprt).

• Eliza Zadravec Ferrer Says:
  avgust 21st, 2009 at 1:45 popldne

  Rada bi se zahvalila celotni ekipi, ki je pomagala 29.7. meni pri porodu in deklici Klari, da je hitro prišla na svet (ob 14.44 uri). To sta bili babici Darja in Joži, ter zdravnici Gabrijela in Sonja. Hvala za vso podporo in razumevanje. Lepe pozdravčke od mlade družinice.

  Eliza, očka Miha in mali “sesalec” Klara

• Tanja Novak Tepić Says:
  september 15th, 2009 at 2:43 popldne

  Porodnišnica Ljubljana , naš celotni zdravstveni sistem in njihov pravilnik je totalna KATASTROFA!!!!!!Tako daleč je prišla ta naša prečudovita sterilna družba da sploh ne vem kako smo preživeli vsa ta leta brez njihovih omejitev…mislim da smo se rodili v kameni dobi in očitno nimamo pojma o ničemer, če nam nebi velecenjeni sedaj razložili kako se stvari streže!!!nič obiskov-gripa, nič obiskov-virus, nič obiskov -VESOLJCI!!!!Če se še kdaj odločim za še kakšnega potomca ga grem raje rodit v ČUNGALUNGIJO kot v Slovenijo!!!!!

• Katja Says:
  oktober 1st, 2009 at 11:11 dopoldne

  Jaz imam danes rok in sem se odločila, da grem rodit v Lj. Tanja- če ti po porodu nisi bila utrujena, še ne pomeni, da tudi ostale porodnice niso… kjer so po 3 sobah, je veliko bolje da pride na obisk le oče otroka, kot pa da je v sobi 20 ljudi…da se ti zrola… pa seveda so ukrepi zaradi virusov in gripe… če bi bi pa otrok zbolel ali bognedaj še kaj hujšega zaradi gripe ali virusa, bi bila pa porodnišnica kriva kajneda?

• Boštjan Says:
  oktober 27th, 2009 at 2:51 popldne

  Porodišnica Ljubljana ima vratarje, ki so pacienti. Ob novem odloku, ki ga vodstvi UKC sprejelo za domnevno omejevanje gripe, naju je s štiriletnim sinčkom, ki je pred dvigalom zakašljal (je bronhialni bolnik) – naju je vratar brko osorno vprašal kam greva. Vau. Kam le? Na lepše stric brko. V resnici pa samo do mamice, ki j ebila na morfološkem pregledu nosečnosti. Ker se mi res ni dalo prepirati – sem mu rekel, da bova brez problema odšla iz te fašistične instiucije. Naslednjič pa, ko ga bom srečal, bom definitivno zahteval, da je zaščiten, da on ne bo okužil nedolžnih, nič hudega slutečih obiskovalcev in mamic. Kakšni zulustanski ukrepi so to, če niti pacienti, še manj pa osebje ne nosijo niti mask. Kakšni ukrepi! Človeška neumnost je res brezmejna.
  Nekje je treba začeti, da bo ta insitucionalna svojat (vse spoštovanje nekaterim prijaznim in sočustvujočim posameznikom na PL) očitno ne ve, da si zaslužimo človeku dostojno obravnavo in besedo. Napišite pismo ministru in direktorju. Nekje je treba začeti. Tega mi je dovolj.

• Megi Says:
  oktober 29th, 2009 at 12:03 dopoldne

  Tudi jaz sem dvakrat rodila v Ljubljanjski porodnišnici. Glede poroda(v porodni sobi)
  same pohvale, babice enkratne, (ga. Meglič)! Na oddelku pa je odvisno na kaj naletiš.
  Nekatere sestre so zelo prijazne, se pa najdejo tudi take, ki to niso in komaj
  čakajo da se izteče njihov delovni dan.

• Maja Says:
  november 19th, 2009 at 8:43 popldne

  Rodila sem aprila po 9 urah s CR. Babice v porodni (vec izmen) in v sprejemni so bile super. Tudi za zaposlene na intenzivnem na oddelku A po CR nimam pripomb. So me pa zaradi prezasedenosti po treh dneh premestili iz oddelka A na oddelek C, kjer je bial tudi gospa Zimer (babica), ki je zal ne bom nikoli pozabila. Po CR ni takoj navala mleka in sem zelela dodatek, pa me je nadrla, da kaj si predstavljam, da sedaj sem na oddelku C in da je to drugace kot na A. Moram reci, da me je ta njen odnos presenetil, saj so vse ostale sestre na oddelku rekle, da je normalno, da se nimam mleka, da naj pristavljam in seveda dam otroku dodatek, saj je bil rojen s CR. Tako da upam, da bo naslednji porod, ki bo tudi s CR, ok in bo vsa oskrba na oddelku A in da gospe Zimer ne bom videla nikoli vec, saj je njeno obnasanje vodilo v poporodno depresijo in nezeljo dojiti.

• Tadeja Says:
  december 1st, 2009 at 7:14 popldne

  Tudi jaz sem pred kratkim rodila v Ljubljanski porodnišnici. Čeprav sem upala na epiduralno, je nisem dobila, ker je bila izmena in tisti zdravnik, ki je prišel, tega pač ne počne. Mislim, da sem imela veliko srečo, saj sem dobila najboljšo babico Marinko Kralj. Res sem ji hvaležna za vse, kar je storila zame. Kasneje na oddelku pa je bilo bolj tako, večina sester je neprijaznih, tam si pač številka, za katero mislijo, da vse obvlada. No, prijazen je bil gospod Beni, ki se je znal tudi pošalit.

• dijana Says:
  februar 3rd, 2010 at 12:20 popldne

  Tudi jaz sem rodila v lj., po osmih urah umetnih popadkov, CR
  V sprejemno sem prišla v nedeljo ob 20.30, rodila pa v torek ob
  2.24h. Obupen odnos v sprejemni, partnerja je tko rekoč nagnala domov in me zelo grobo pregledala, nato pa spravila v jok, sploh ni imela nikakršnega razumevanja, čeprav je bil to moj prvi otrok.
  Pa ti vse tko lepo v materinski šoli govorijo, se sliši kot pravljica…, a daleč od resničnosti. Ker nisem vedela kako in kaj, sem tiho prenašala vse. Nato porodna soba, priklop na CTG, in nikjer nikogar tudi po več ur. Nihče nič ne pove, le to, da moram ležati. Ob vsaki izmeni me pregleduje nov zdravnik in nova babica…, dobim neke infuzije, ker mi je voda odtekla…, ne spustijo me niti na wc, mi kahlo porinejo…, nihče nič ne pove…
  Zvečer pride dr. Zore in babičar Anže (izredne pohvale obema, zelo prijazna in razumevajoča). Končno mi povejo, da sem zaprta in da bo še trajalo, moji popadki da so prešibki in da dobim umetne. Prosim za mal solidarnosti, če lahko vstanem in se vsaj malo sprehodim, saj sem vsa zakrnela od 24urnega ležanja. Hvala Bogu me uslišijo, še več priporočajo!!??? Kaj pa me niso že prej spustili, me vprašata?!!! No ko končno lahko malo hodim, sem že popolnoma brez moči in z hudimi bolečinami. Moj partner me skoraj vleče po hodniku…, utrujenost se pozna, energije pa ni, saj že več kot 30ur nisem nič zaužila… Grem nazaj v sobo. Dajo mi umetne popadke, primejo takoj. Trajajo osem ur in je obup, pomislim da je to moj konec, še vedno zaprta. Končno se odločijo, da ne bo šlo in ob 2.24 naredijo CR. Moja punčka je zdrava hvala Bogu!!! Tudi z mano je fizično vse dobro, a čustvene rane se dolgo celijo, saj travm ki sem jih doživela še danes ne spravim iz sebe. In to samo zato, ker so se obnašali kot da sem nič in nihče. Ta mesec imam rok in me je groza kaj me sedaj čaka, a eno vem! Sedaj vem kaj mi pripada in kako se morajo vesti zaposleni in da mi morajo povedati kaj se pravzaprav z mano dogaja. Ne bom jim dovolila, da me obravnavajo tako kot so me avgusta 08. Zahtevala bom svoje in to tudi dobila!!! Ne bojo mi vzeli še en spomin na rojstvo otroka! Ko so mi to vzeli, so me zaznamovali in še danes je hudo.
  Sicer izredne pohvale dr. Zoretu in babičarju Anžetu, sta edina, ki sta pokazala človečnost ob mojem bivanju v porodni sobi!!! Ja kar se pa oddelkov tiče, tako intenzivnega, kot navadnega, same pohvale sestram in bratom! To so izjemni ljudje in hvala, ker ste skrbeli zame in za mojo princesko!!!!!

• maruša Says:
  februar 3rd, 2010 at 12:23 popldne

  Tudi sama nimam s porodnišnico Ljubljana. V 21. tednu
  nosečnosti sem bila zaradi suma na razpok poslana v Lj.
  Žal je bila ravno nedelja, se razume da bi radi dežurstvo
  preživeli čim mnanj delavno. Še preden me je zdravnica vprašala po imenu me je nadrla, da kaj se sploh grem, da pridem v ndeljo v porodnišnico, da ona me pa že ni dolžna pregledat…
  Žal si od samega šoka nisem zapomnila njenega imena! To naj bi bil nek profesionalen odnos!!!

• Marina Says:
  februar 15th, 2010 at 2:47 popldne

  Naš Luka se nam je pridružil 19.01.2010 ob 04.42.Tu se zahvaljujem izredno prijazni babici Ireni. Izredno prijazen in strokoven pristop. Res vse pohvale. Hkrati pa tudi pohvala vsem sestram na oddelku B. Bile so zelo zelo prijazne in ustrežljive. Boljše ekipe si ne bi mogla želeti. Želim jim, da bi še dolgo lahko opravljale ta poklic z nasmejanimi in zadovoljnimi obrazi.

• Andreja Says:
  marec 11th, 2010 at 7:32 dopoldne

  Dijana, Zore je krasen zdravnik, vodil je mojo rizično
  nosečnost. Na žalost pa je tako, da si povsod samo še
  cifra. Ob branju tvojega sporočila sem kar malo zajokala, z mano se je dogajalo isto, čeprav je tega že 20 let.

• mira Says:
  marec 18th, 2010 at 11:18 popldne

  Tudi jaz sem oba otroka rodila v porod.Lj. Moram povedati da sem kar nekaj časa ležala na odd.E, kjer so sestre zelo zelo prijazne in tudi v veliko pomoč brez zdrvnikov. Kar se tiče sprejema na porod pa moram povedati, da je res moteče da te pustijo na hodniku oz. v sobi kjer si sam. V tem času sem zaradi umetnih popadkov padla v nezavest in kmalu k sebi prišla medtem pa g.Violete katera me je pripravljala pa od nikoder. V porodni sobi, kjer je bila babica g.Marjeta zelo zelo prijazna, sem rodila v 15 min. Šok katerega sem pa res doživelja pa je bil odd.C. Sestra Mojca katera me je tudi odpeljala na oddelek pa menim, da ni za v porodnišnico temveč za Povšetovo kot stražar. Zakaj taka oseba dela z mamicam, katere so po porodu verjetno še bolj občutljive sploh pa psihično. Izredne pohvale tudi dr.Šaini in dr.Novak

  LP

• Danijela Says:
  april 10th, 2010 at 6:25 popldne

  V porodnišnici Ljubljana sem 29.01.2010 rodila sina Luka. Moram reči da sem bila zelo zadovoljna z osebjem, zato grejo moje posebne zahvale sestri Ines oddelek E, vsem sestram na intenzivnem oddelku, dr. Zoretu, babici Vilmi, sastri Tanji oddelek D in zdravnici katere priimek sem žal pozabila, vem pa da ima sina Luko in hčerko Evo.

• bernarda Says:
  junij 2nd, 2010 at 12:52 popldne

  Kar ne morem verjeti, da se vse to dogaja v porodnišnici Ljubljana! Ljubljana! Sama sem dvakrat rodila, leta 1999 in pa 2007.
  Obakrat rizična nosečnost, tako, da so me spremljali od
  vsega začetka, prvič dr. Cerar in drugič dr.Blejčeva.
  Same lepe izkušnje in vsem še enkrat HVALA!

• Maja Says:
  junij 28th, 2010 at 7:16 popldne

  Prvič sem rodila v Lj 2007. Takrat, čeprav samo nekaj let nazaj, je bilo zelo malo informacij o ozaveščenem rojevanju in o znani slovenski praksi premedikalizacije porodov. Ker sem imela precejšnje zaupanje v ustanovo, sama nisem veliko spraševala, glede izbir o posameznih rutinskih postopkih me pa nihče ni nič vprašal. Saj ne rečem, da je bilo tako grozno, kot lahko slišim ali preberem v strokovni literaturi (priporočam Z. Drglin, Rojstna mašinerija), a te preveč rutinsko in neosebno obravnavanje vseeno oropa edinstvene izkušnje, ko rodiš (rojevaš pa ti, ženska in ne babice in porodničarji, ki so zraven samo za asistenco!) in z veliko močjo svojega telesa daš življenje. Čez 2 tedna imam rok za drugi porod in tokrat bom imela s sabo porodni načrt, ki ga bodo, upam, upoštevali. In bistveno več informacij in manj samoumevnega zaupanja vanje, čeprav vseeno upam da naletim na dobro, strokovno in empatično ekipo.

• Meri Says:
  julij 5th, 2010 at 3:02 popldne

  V ljub.porodnišnici sem rodila 2 otroka in nimam pripomb. Treba je pa tudi osebje razumeti, da jih je premalo nas porodnic pa včasih preveč.

• Srečni očka Says:
  julij 15th, 2010 at 9:01 dopoldne

  Prav zabavno mi je bilo brati forum na tej internetni strani, večkrat sem se iz srca nasmejal. Predvsem na tiste komentarje, ki na veliko kritizirajo Porodnišnico Ljubljana. Naj povem, da smo pred kratim rodili četrtega otroka in vse pohvale vsem v porodnišnici za vse porode za nazaj. Razumljivo je, da sem bil tudi sam slabe volje, ko otroku, ki se je rodil pozimi, nisem mogel peljali sestrice na obisk, ker so bili obiski omejeni zaradi gripe in virusov. A vse je moramo sprejeti. Otrok, ki je star dan ali dva, ni popolnoma nič odporen in kakšno kihanje ali kašljanje ob njem ne bi bilo sprejemljivo. Prepričan sem, da bi veliko tistih, pri katerih bi njihovo otrok zbolel zaradi prehlajenega sosednjega obiska, tožili porodnišnico na sodišču. Drug primer: ne vem pa kako bi odreagirale tiste mamice (in očki!!), če bi k sosednji mamici v sobi prišlo na obisk približno 15 ljudi, skoraj z odojkom, kot se je to zgodilo moji prijateljici. Kar se pa odnosov zdravnikov in babic tiče, pa menim, da je odnos obojestranski. Ljudje smo pač takšni, da se nekako neradi normalno pogovarjamo s sitnimi ljudmi… je treba najprej pomesti pred svojim pragom! Sicer pa je odločitev o izbiri porodnišnice na vsakem posamezniku (Čungalungija je čisto spodobna odločitev…). Le eno stvar bi morali pa v LJ porodnišnici spremeniti – vgradnja klimatskih naprav. Zavedam se, da dojenček in klima ne gresta najbolj skupaj, a v poletnih mesecih se na oddelkih skoraj ne da živeti.

• šoja Says:
  avgust 20th, 2010 at 11:44 dopoldne

  K branju in sploh poizvedovanju o porodnišnicah me je “navdušila ” zgodba moje dobre znanke,ki je pred časom rodila v Postojni. Otroče nikakor in hotelo na ta pokvarjen svet in je bil že precej čez rok. Pa so potem matrali to ubogo mamico, ure in ure.. Menda so starše spraševali “kaj da naj storijo .’ ” Zaboga, pa kdo je tu srokovnjak.?! Dejstvo je, da starši nismo strokovnjaki in da pričakujemo zato od strokovnjakov porodnišnice , da nam pomagajo , svetujejo… ne pa da čakajo do popolne onemoglosti mamice in nato,ko že pošteno “zagusti ” naredijo CR. Se mi zdi, da so včasih porodnišnice hujše kot mučilnice. Jasno, zdravnikom in babicam/ ne vsem/ pa je to rutinsko delo, tako kot nam . Večkrat kot ne – odveč. Ja, vendar niso vsa naša dela enaka in ko se odločimo za to delo ,se menda zavedamo kaj nas čaka, ali kako.? Sramota, da naši zdravstveni delavci razmišljajo o STAVKAH in ne vem kaj še vse. Kaj niso pod Hipokratovo prisego.? Se mi zdi, da je od njega ostala le farsa.
  IZSILJEVALCI.
  Čudno , da na dopisu,ki ti ga pošljejo za pregled,ki ga mimogrede čakaš 14 mesecev piše- prosimo, da ste točni- oni pa potem zamujajo več kot uro preden začnejo delat. Aja, a to je red.?
  Jaz sem rodila pred dobrimi 14. leti v Ljubljanski porodnišnici. Kakor po naklučju, na Veliki ponedeljek, v času ,ko je GOSPODA ŠTRAJKALA. Res lep spomin za vse večne čase !
  Začelo se je že v nedeljo zvečer ,okrog 10. ure. Mož me je pripeljal v Ljubljano okrog 11., kjer sva očitno zbudila, glede na izgled, sprejemno sestro,ki bi naju najraje z pogledom ubila, v mislih pa naju je poslala bog ve kam.. Res bila sem prvorodka. Nikoli mi o tem ni nihče govoril,kako izgleda, materinske šole v našem kraju še ni bilo in bi se morala vozit, daleč. Danes je to drugače. Priklopila me je na CT,kolikor vem in me nadrla, kaj tam sploh počnem,saj so popadki prešibki in po pregledu, da sem premalo odprta. Skoraj v joku sem ji razlagala, da sem prvič in da o tem nič ne vem. Ironičen nasmeh-posmeh in ” dajte tam se slečt ” Še danes imam v glavi tisti glas s južnaškim naglasom. Mislim, da bi me poslala domov, a ker sem imela oznako rizične nosečnice, si najbrž ni upala, saj je nekaj dni pred tem prav v tej porodnišnici umrla ena od mamic. Danes mi je žal , da si nisem zapomnila imena. Faco imam še danes pred seboj. Preplašena kot ujeta srna, sem se predala usodi. Itak nisem vedela kaj je prav in kaj ne. Soprogu sem svoje cunje zavila v bundo, niti vrečke mi niso dali, tako, da je po poti izgubel en del perila. Kako tudi ne, saj je bil še bolj zmeden kot jaz,ko so ga poslali domov. “Na oddelk buste šla” ,je še rekla in me odpeljala v kar v porodno.. Bilo nas je takrat tako malo, da sem bila celo noč sama v sobi. Prestrašena , zmedena brez vsake informacije. Ko sem po hodniku iskala WC , sem srečala znanko-čistilko, ona mi je pokazala kam moram in kaj me čaka, ter da naj poskušam zaspat, da bom moč še preklemano rabila. Tako vse do jutra. Komaj sem čakala, da se nekdo prikaže. Ko se je, je sledil nov šok. Zdravnik- domnevam,bil je neki mlajši, me je glede na odziv sestre babice,ki je bila zraven,poslal še kar malo domov,čeprav je bilo že 4 dni preko roka. Kaj zdaj ? Dobro, da je bila babica toliko bolj prisebna, da je ” uredila,očitno po svoje ” in ,čez dolgih 8 mučnih ur se je rodil moj sin,ki je danes že pravi možakar. Torej ,če imaš srečo in naletiš na nekoga, ki se zavzame zate ali te celo pozna- POTEM IMAŠ SREČO, in več možnosti, da se dobro izteče. Jaz sem jo imela- vsaj tu.
  Spomnim se tudi neke gospe, stare okrog 40 let- takrat,blond,izredno urejena…ki mi je dala odvajalo in me obrila. Zelo prijazna in mi zaradi uglajenosti nekako tja ni spadala. Ta mi je dala nekaj volje, predvsem pa poguma, saj je najbrž opazila, da me je nepopisno strah.
  Fantiček je bil že takrat precej okrogel in tudi težak tako, da je bil porod kar težak, pa vendar, dobro se je izteklo.
  Problem pa nastane,ko so me odpeljali v sobo. Sama sem bila tam, ženska,ki me je prva prišla pogledat me je osorno vprašala ” kaj ste že dojila”? Ne ,ji odgovorim,ker sploh nisem vedela kdaj, kaj, kako… Ko sem ji to tudi povedala, me je z srepim pogledom pogledala in rekla, “vam bom pa jaz pokazala. Očitno ji je bilo to težko. A zavraga, imela sem povsem udrte bradavice, tako, da moj korenjak ni mogel zgrabiti zanjo in tako sva se matrala oba- NIČ. Čez nekaj ur je prišla taista- ” kaj je , je kaj ?” Nič , ji povem v solzah, ne gre, ne more, nima kaj zgrabit” Ja, dajte se malo potrudit, je rekla, me vlekla za dojke ,kakor kako kravo.. Če ne drugo , se mi je zdelo prav sramotno,kako se me je lotila. Ko je odšla sem bruhnila v jok,- a to je zdravstveno osebje, a to je porodišnica…so tu sploh zaposleni ljudje. Kasneje je v sobo prišla še neka mamica iz Bele krajine,učiteljica. To je bil njen drugi otrok in se je imela za strašno pametno. Delila mi je navete,ki bi, bi bilo bolje, obdržala zase, saj me je vse skupaj spravljalo že v veliko depresijo.. Ravno tako se je lotila še mamice iz Ljubljane,ki je prišla kasneje. Kot , da je v službi – v šoli in ima ped seboj neubogljene prvčke. Ubogi otroci,ki jih ali jih je učila. Moja tretja sostanovalka , je prejokala vse dneve ,pa menda tudi noči. Mene se ni več upala lotiti,ker sem ji vendarle povedala nekaj krepkih,ko mi je bilo dovolj.
  Da ne govorim ,kako je zgledal nje obisk. Kot , da je gospod prišel v gostilno. Hvalil se je koliko vina je peljal v šolo ,koliko so požrli,(dobesedno) kako je častil.. bla, bla bla, ..s tem, da je s seboj pripeljal starejšega otoka z vedrom lego kock,ki jih je slednji metal po sobi, jih stresal po tleh- GROZA !!. Nobenega ni bilo v sobo pogledat,kaj se dogaja, da bi jih umiril,če že sami niso poznali olike.
  Jasno, z mojim dojenjem še vedno nič. Otrok je izgubljal na teži ,mene pa so vlačili za dojke,kakor včasih moja stara mama krave na molži. – Strokovno. ? ne bi rekla. Zraven pa so me seveda zmerjale, da sem si sama kriva,če otrok hujša.. Morala sem ga tehtati vsake,mislim, da tri ure. Moje razočaranje še večje. Strah , depresija, klic po pomoči, neuslišan. Vse dokler ni v sobo prišla ena od sester- nočna, škoda, da ne vem nje imena, danes bi ga zapisala z velikimi črkami,ki mi je povedala, da mi ,če hočem ,lahko iz lekarne prinese silikonski nastavek. Hallo ! Kaj je to.? Res mi ga je prinesla in …o potem je pa šlo. Mali je takoj začel pridobivati na teži.Očitno je pogruntal, da je treba tudi jest.
  Hvala Bogu, da je bilo z njim vse vredu. Spomnim se le še ,malo bolj okrogle sestre Mojce,ki mi je preluknjala celo roko, da mi je vzela kri pred odhodom, saj sta se že prej z iglo igrali dve po moje praktikantki. Roko sem imela še dobra dva meseca modro in oteklo od igel.Najprej od UP potem pa še to.
  Po treh dneh sva odšla domov. Utrujena in razočarana nad takim svetom,ki vlada in dela v tej porodnišnici.
  Moja zgodba je dolga. A tudi ure in dnevi v tej porodnišnici so bili strašno dolgi, moreči.. Ne čudim se, da marsikatera ženska zapade v poporodno depresijo. Če ob tebi človeka,ki bi te vodil, potem si ” cvrt”,kot rečemo.
  Spomin na te dni in na slabo izkušnjo je ob branju forumov spet prišel na dan. Nikoli pa ne bo pozabljeno.Pa tudi dobrega priporočila glede na izkušnje ne morem dati.
  Res dobri in slabi smo na obeh straneh. Tudi ženske ,ki pridejo tja so včasih nemogoče,kot slišim danes od mojih znank ,ki so v podrodnišnicah zaposlene. Pa vendar, nismo vse enake kot one ne. Ni pa prav , se obnašajo profesionalno, tudi ko imajo slab dan ,kot včasih mi vsi.
  Upam, da bo to prebral kdo ,ki mi je tiste dni,ki bi morali biti lepi in nepozabni v dobrem smislu, očrnil . Če je količkaj človeka v njem in ima vest , ga mora ta spomniti na to, da nikoli ne naredijo več kaj takega.
  Res služba je služba, a za tako službo se človek odloči zavestno, mar ne.? Četudi ,vem, je delo z ljudmi včasih več kot naporno.
  Namen mojega dolgega komentarja je le, da se tisti,ki so to počeli ali to počnejo ,tega zavedajo in da se zavedajo tudi tega, da k njim,( danes je to najbrž drugače) , da pridejo k vam ženske ni niso strokovnjaki na vašem področju, da vam v roke predajo svoje in otokovo življenje, vam dajo na voljo, da jim naredite da dogodek lep ali slab in črn za celo življenje.
  Vso srečo vsem bodočim mamicam. Upam, da bo vaš dan, ko prvič zagledate novorojeno bitje- najlepši in nepozabljiv na svetu. Obkrožen s spomini na obraze ljudi,ki so vam POMAGALI.
  Če bi se še spomnila določenih imen, bi jih danes z veseljem zapisala , tako tiste dobre ,kot tiste,ki po mojem mnenju za tako delo niso primerni.
  lp

Napišite komentar